Včeraj sem končno dobil mejl žirije Združenja Slovenskih FotoBlogov, v katerem je pisalo, da sem sprejet v njihovo listo.

Njihov widget vidite nekje na stranski vrstici …

Kot ste verjetno opazili sem prešel iz objavljanja vsake slike posamično v nek sistem galerije. Rad bi vas le opozoril, da imate nad vsemi predogledi povezavo [View with PicLens], če kliknete nanjo se vam odpre flash galerija, ki jo lahko upravljate tudi z tipkami <- in ->. Ča pa kliknete na samo sliko, se vam odpre, podobno kot se vam je do sedaj, vendar imate sedaj ob spodnjih robovih fotke na možnost povezave na eno sliko nazaj in eno sliko naprej.

LP,
Žan

“Danes smo tu, da skupaj povemo vladi, da si ne želimo njihovih sprememb, da si ne želimo, da nam ukinejo socialne korektive in tisto, kar smo si do sedaj priborili!”

“Mi smo tisti, ki moramo imeti dostop do javnega šolstva in pravico, da si zaslužimo svoj denar!”

“ŠOS se distancira od nasilnih dejanj pred državnim zborom in ostro obsoja nasilje, ki so ga izvajali posamezniki ob zaključku demonstracij. Takoj, ko so se začeli izgredi, smo zaključili demonstracije in udeležence večkrat pozvali k mirnemu razhodu, hkrati pa pristojne organe pozvali k takojšnjemu ukrepanju.”
- Katja Šoba, ŠOS

Policija pridržala okoli 30 protestnikov

“Demonstracije so dovoljene, dopustne, če hočete zaželene, a to je šlo preko vseh meja.”

Predsednica ŠOS Katja Šoba se je sicer distancirala od izgredov in jih obžalovala, a to ni dovolj. “Treba bo prevzeti odgovornost,” je poudaril.
- Pavel Gantar, predsednik DZ

“Upanje ostaja, sem pa realen. Politiki neradi popuščajo v svojih odločitvah. Ampak duh uporništva, ki je v teh mladih, je pravi odgovor na probleme te krize,”

“Zakon o malem delu ni pravi odgovor na 100.000 brezposelnih, na mnogo mladih, ki doštudirajo in nimajo dela ali so zaposleni v negotovih oblikah dela. Težave krize namreč ne smejo nositi samo delavci, upokojenci, študenti in dijaki.”
- mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

(Povzeto po http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042360856, 22.5.2010)

[View with PicLens]

Noč silakov na 1. dan Tedna mladih v organizaciji KŠK-ja.

Kaj se zgodi, ko pelješ oblikovno na opero? Niti ni razlike od pouka. Veliko jih je spalo, še več pa prek “fejsbuka” klepetalo … Dolgčas v glavnem.

“Po prvih ugotovitvah reševalcev je imel Humar zlomljeno nogo, njegovo življenje pa se je po vse verjetnosti končalo že v ponedeljek oziroma najkasneje v torek po spustu z 7227 metrov visoke gore, najvišje gore v himalajskem pogorju Langtang in se nahaja jugozahodno od osemtisočaka Šiša Pangma. Kaj natanko se je zgodilo s 40-letnim alpinistom, po vsej verjetnosti po besedah Grošlja ne bo mogoče ugotoviti.” – http://www.vecer.com/

Tomaž Humar, ki ga z vso pravico štejemo med enega najbolj slavnih alpinistov na svetu, je umrl na 5600 metrih višine, v svojem naravnem okolju. Pogosto so rekli, da preprosto ni mogel dobro dihati pod 5000 metrov. Zaradi preživetja na gori Nanga Parbat leta 2005, ko je bil 6 dni ujet na steni, smo vsi kar pričakovali, da bo tudi tokrat vse vredu. Pa ni bilo.

“Pa sam plezat’ sem hotu!”

                                                    - Tomaž Humar, 1969-2009

Na vrsto za fotkanje sta prišla naša lena, sitna in razvajena mačka. Iggy in Mici.

Dolgo je trajalo, ampak vseeno. Tukaj je nova objava. Upam, da do naslednje ne bo še nadaljne 3 mesece.